Hitra jadrnica Novara je bila ponos cesarsko-kraljeve vojaške mornarice v 19. stoletju. Kot hitra jadrnica je med letoma 1857 in 1859 na znanstveni odpravi obšla zemeljsko oblo, vendar so jo kmalu zatem (leta 1861) skladno s tedanjim tehničnim razvojem preuredili v parno fregato, pri čemer jo je bilo treba zaradi postavitve parnih strojev podaljšati skoraj za 10 m. Leta 1866 je bila udeležena v pomorski bitki pri Visu proti italijanski floti, v avstrijsko zgodovino pa se je zapisala, ker je bila edina pomembnejša pomorska bitka, ki je Avstriji pod vodstvom admirala Tegetthoffa prinesla zmago (poleg tega je bila to prva odprta pomorska bitka, v katero so bile vpletene oklepne ladje). K njenemu slovesu je prispevalo tudi to, da je leta 1864 v Mehiko pripeljala cesarja Maksimilijana. Po njegovi smrti leta 1867 so z Novaro nazaj v Avstrijo prepeljali njegovo truplo. Ker je cesar Maksimilijan veljal za najpomembnejšega podpornika avstrijskega pomorstva, je zaradi izkazovanja spoštovanja še danes na ladjah pod avstrijsko zastavo nespodobno prepevati njegovo najljubšo pesem La Paloma. Leta 1880 so na ladji odkrili prve poškodbe. Po številnih popravilih so ladjo leta 1899 končno zavrgli.
Dolžina: 52,3 m (po predelavi leta 1861: 62 m)
Širina: 14,22 m
Ugrez: 5,5 m
Izpodriv: 2107 t
Jadralna površina: 1827 m²
Posadka: 403 možje
Topovi: 42
Začetek gradnje: leta 1843 v Benetkah
Dokončanje: leta 1851
Izdelovalec modela: Friedrich Jerina