Nad središčem Aten se dviguje sivobelo apnenčasto skalovje Akropole, katere templji so najznamenitejši dokaz klasične grške kulture. Hrib je bil pozidan, že odkar ljudje pomnijo, postavitev, ki jo vidimo še danes, pa izhaja iz 5. stoletja pred našim štetjem iz obdobja vladavine Perikleja. V čast boginji Ateni je najodličnejšim arhitektom dal zgraditi najveličastnejši tempelj, kar jih je videlo človeško oko. Za izvedbo načrtovane gradnje naj bi bila porabljena sredstva v protivrednosti 30.000 kg zlata. Samo za Partenon, največji tempelj in edinega, ki ga trenutno lahko vidite v MINIMUNDUSU, je bilo potrebno 22.000 ton marmorja. Po kristjanizaciji Grčije je Partenon postal krščanska cerkev, po turškem zavzetju Aten v 15. stoletju pa mošeja. Ko so v 17. stoletju Benečane spet oblegali Turki, je srednji del Partenona, ki je takrat hranil strelno orožje, vrglo v zrak. Še danes so ruševine zaradi onesnaženosti zraka tako poškodovane, da sso najdragocenejše dele, v kolikor jih kot friz Partenona ne hrani Britanski muzej, nadomestili s kopijami in prepeljali v Narodni arheološki muzej. V 30. letih 20. stoletja so potekala restavracijska dela, da bi se ta impresivna zgradba ohranila za naslednje generacije. Pri tem so uporabili železne spone, ki so zaradi korozije zgradbo še bolj poškodovale. Prav tako so elemente pogosto postavili na napačno mesto. Za odpravo teh napak že od osemdesetih let poteka nov ambiciozen program obnove. Trenutno Partenon restavrirajo, tako da bo nato še popolnejši, kot ga vidimo zdaj.
